+386 (0)40 815 215

Tendinopatija Ahilove tetive

Ahilova tetiva je ena izmed najpogosteje poškodovanih kit v človeškem telesu (1). Poškodbe Ahilove tetive so pogoste tako med športniki kot neaktivnimi posamezniki (2). Najpogostejša je pri športih, ki vključujejo veliko teka in poskoke (atletika, odbojka, nogomet, športi z loparjem) (3), med neaktivnimi posamezniki pa se pojavlja predvsem pri odraslih (30–55 let) s povečano telesno težo (4).

Anatomija in mehanizem nastanka poškodb Ahilove tetive

Ahilova tetiva je najdebelejša in najmočnejša kita v človeškem telesu (5). Potek skoraj od sredine meč, kjer izvira iz aponevroze mišic gastrocnemius in soleus, do narastišča na zadajšnjem delu petnice (5, 6)

Predvideva se, da je glavni vzrok nastanka tendinopatije prekomerna obremenitev Ahilove tetive (4). Pri športnikih do tega pride zaradi nenehnih dolgotrajnih visoko-intenzivnih dejavnosti (sile, ki delujejo na tetivo so npr. pri teku kar 4–6x večje od teže telesa) (6), medtem ko neaktivni posamezniki prekomerno obremenitev dosežejo zaradi zelo nizke izhodišče zmogljivosti tetive (2, 3). Ponavljajoče mikro-poškodbe in posledična degeneracija zaradi nezadostnega časa celjenja med (pre)obremenitvami vodijo v šibkost in trganje tetive ter bolečino (7).

Simptomi

Prvi simptomi Ahilove tendinopatije so jutranja togost ali togost po obdobju počitka. Bolečina se pojavi kasneje pri napredovanju tendinopatije. Lokalna bolečina je prisotna lokalno, na začetku in po koncu večjega obremenjevanja (npr. treninga), medtem ko se med samo dejavnostjo zmanjša; ob napredovanju se bolečina pojavi že pri manjših obremenitvah ali celo med počitkom in omejuje vsakdanje dejavnosti. Boleč je tudi pritisk na tetivo, vidimo pa lahko tudi lokalno oteklino (akutno) oziroma odebelitev (kronično) Ahilove tetive (4). Največkrat se simptomi pojavijo v srednjem delu tetive (2–7 cm nad narastiščem) in/ali pri njenem narastišču (2, 8). Tendinopatija je lahko prisotna hkrati na obeh spodnjih udih (8).

Dejavniki tveganja

Predvidevajo, da je pri razvoju tendinopatije Ahilove tetive vpletenih več dejavnikov. Te povzročajo zmanjšanje tolerance tetive na obremenitve ali vzorce gibanja, ki preobremenjujejo tetivo (8).

Zmanjšana zmogljivost mečnih mišic, nenormalen obseg gibljivosti gležnja, lateralna nestabilnost gležnja, povečana pronacija stopala, visok stopalni lok, povečana telesna masa, staranje in določene sistemske bolezni (sladkorna bolezen, revmatoidni artritis) so notranji dejavniki tveganja. Nastanek tendinopatije povezujejo tudi z zunanjimi dejavniki tveganja, kot so: neustrezna obutev, neustrezna tehnika (npr. teka), spremembami treninga oziroma napakami pri povečevanju vadbene obremenitve (kot je nenadno povečanje trajanja vadbe ali intenzivnosti, skrajšanje časa za okrevanje ali nadaljevanje s polno obremenitvijo takoj po premoru), povečanje vsakodnevnih/delovnih dejavnosti, okolijski dejavniki (trde, drseče podlage, nakloni) in jemanje nekaterih zdravil (npr. antibiotik fluorokinolon) (3, 8, 9).

Zdravljenje

Zdravljenje tendinopatije Ahilove tetive je sprva konservativno (ne-operativno) (2). Začasno je potrebno prenehati s (športnimi) dejavnostmi, ki povečajo bolečino oziroma jih izvajati znotraj tolerance bolečine. Osrednji del obravnave tendinopatije Ahilove tetive pa je terapevtska vadba.

Postopno je potrebno pričeti s progresivnimi vajami za krepitev mečnih mišic oziroma obremenjevanje tetive. Te se mora izvajati vsaj 12 tednov. Z vadbo spodbudimo preoblikovanje tetive, zmanjšamo bolečino in izboljšamo vzdržljivost ter jakost mečnih mišic. Po potrebi se lahko terapijo dopolni z raztezanjem mečnih mišic, uporabo udarnih globinskih valov in ostalih »pasivnih« terapij, kot so terapija z laserjem, ultrazvokom in globoka frikcijska masaža (2, 8, 10).

Potrebno je vedeti, da je okrevanje počasno (2). Po začetku obravnave se simptomi običajno zmanjšajo v 3 do 12 mesecih, čeprav pri manjšem deležu pacientov vztrajajo tudi še 10 let po koncu obravnave (11). V koliko z obravnavo začnemo dovolj zgodaj – takoj ob pojavu simptomov togosti in bolečine, lahko zmanjšamo resnost poškodbe in skrajšamo čas okrevanja (8).

Literatura

  1. Wren, T. A., Yerby, S. A., Beaupré, G. S., & Carter, D. R. (2001). Mechanical properties of the human achilles tendon. Clinical biomechanics (Bristol, Avon), 16(3), 245–251.
  2. de Vos, R. J., van der Vlist, A. C., Zwerver, J., Meuffels, D. E., Smithuis, F., van Ingen, R., van der Giesen, F., Visser, E., Balemans, A., Pols, M., Veen, N., den Ouden, M., & Weir, A. (2021). Dutch multidisciplinary guideline on Achilles tendinopathy. British journal of sports medicine, 55(20), 1125–1134.
  3. Longo, U. G., Ronga, M., & Maffulli, N. (2018). Achilles Tendinopathy. Sports medicine and arthroscopy review, 26(1), 16–30.
  4. Maffulli, N., Longo, U. G., Kadakia, A., & Spiezia, F. (2020). Achilles tendinopathy. Foot and ankle surgery : official journal of the European Society of Foot and Ankle Surgeons, 26(3), 240–249.
  5. Doral, M. N., Alam, M., Bozkurt, M., Turhan, E., Atay, O. A., Dönmez, G., & Maffulli, N. (2010). Functional anatomy of the Achilles tendon. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy: official journal of the ESSKA, 18(5), 638–643.
  6. Chimenti, R. L., Cychosz, C. C., Hall, M. M., & Phisitkul, P. (2017). Current Concepts Review Update: Insertional Achilles Tendinopathy. Foot & ankle international, 38(10), 1160–1169.
  7. Challoumas, D., Clifford, C., Kirwan, P., & Millar, N. L. (2019). How does surgery compare to sham surgery or physiotherapy as a treatment for tendinopathy? A systematic review of randomised trials. BMJ open sport & exercise medicine, 5(1), e000528.
  8. Silbernagel, K. G., Hanlon, S., & Sprague, A. (2020). Current Clinical Concepts: Conservative Management of Achilles Tendinopathy. Journal of athletic training, 55(5), 438–447.
  9. Pavone, V., Vescio, A., Mobilia, G., Dimartino, S., Di Stefano, G., Culmone, A., & Testa, G. (2019). Conservative Treatment of Chronic Achilles Tendinopathy: A Systematic Review. Journal of functional morphology and kinesiology, 4(3), 46.
  10. Martin, R. L., Chimenti, R., Cuddeford, T., Houck, J., Matheson, J. W., McDonough, C. M., Paulseth, S., Wukich, D. K., & Carcia, C. R. (2018). Achilles Pain, Stiffness, and Muscle Power Deficits: Midportion Achilles Tendinopathy Revision 2018. The Journal of orthopaedic and sports physical therapy, 48(5), A1–A38.
  11. van der Vlist, A. C., Winters, M., Weir, A., Ardern, C. L., Welton, N. J., Caldwell, D. M., Verhaar, J. A. N., & de Vos, R. J. (2021). Which treatment is most effective for patients with Achilles tendinopathy? A living systematic review with network meta-analysis of 29 randomised controlled trials. British journal of sports medicine, 55(5), 249–256.