Sindrom zapestnega prehoda

Sindrom zapestnega prehoda, bolje poznan pod imenom sindrom karpalnega kanala, je najpogostejša kompresijska nevropatija (okvara perifernega živca) v zgornjih udih ⁽¹⁾.

Anatomija in mehanizem nastanka sindroma zapestnega prehoda

V zapestju se v obliki loka nahajajo karpalne kosti, ki tvorijo dno in stranice zapestnega prehoda. Na vsako stran loka se narašča prečni karpalni ligament, ki predstavlja streho zapestnega prehoda. Skozenj poteka mediani živec in devet kit mišic upogibalk prstov ⁽²⁾. Sindrom je posledica kompresije oziroma utesnitve medianega živca v tem področju ⁽³⁾.

Čeprav je večina primerov sindroma idiopatskih (brez znanega vzroka), lahko ta nastane tudi kot posledica ⁽⁴⁾:

• nepravilnosti struktur, ki potekajo skozi kanal ali ga obkrožajo:
  Katerokoli patofiziološko stanje ali anatomska nepravilnost, ki povzroči povečanje struktur, ki potekajo skozi prehod, zmanjša njegov presek ali poveča pritisk v njem, lahko vodi v nastanek sindroma zapestnega prehoda ⁽²⁾, saj je ta neraztegljiv ⁽⁴⁾.

• ponavljajočih gibov zapestja v fleksijo (upogib) in ekstenzijo (izteg) s fleksijo prstov:
  Med navedenimi gibi se pritisk v zapestnem prehodu poveča. Ta ponavljajoča gibanja so običajno vezana na določene poklice ⁽⁴⁾.

• poškodb (zlom koželjnice, izpah zapestja), vnetij, opeklin:
  V tem primeru lahko pride do akutnega sindroma zapestnega prehoda.

Simptomi

Najpogostejši simptomi so bolečina, otrplost in mravljinčenje v področju zapestja in roke (palca, kazalca, sredinca in del prstanca) ^{(2, 3)}. Sprva se simptomi pojavljajo le ponoči, v kolikor stanje napreduje pa se začnejo pojavljati tudi podnevi oziroma so nato stalno prisotni ⁽⁴⁾. Pri hujših oblikah lahko s časom pride tudi do oslabelosti in atrofije mišic palca, kar se opazi kot šibkejši prijem roke ^{(2, 3)}.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za nastanek sindroma zapestnega prehoda so naslednji ^{(1, 3)}:

• višja starost,
• ženski spol (še posebej ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, so v menopavzi ali so noseče),
• kajenje,
• debelost,
• določene bolezni: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, lupus, hipotiroidizem, multipla skleroza.

Nekateri sindrom zapestnega prehoda povezujejo tudi z določenimi delovnimi aktivnostmi, kot so ^{(1, 5)}:

• delo z vibrirajočimi orodji,
• dela, ki zahteva dolgotrajno ali ponavljajočo fleksijo zapestja ali pogoste in močne prijeme ter
• delo za računalnikom (monotona uporaba mišic upogibalk prstov).

Zdravljenje

Zmerne in blažje oblike sindroma zapestnega prehoda se zdravi konservativno (ne-operativno). V kolikor to ni uspešno in pri hujših oblikah sindroma zapestnega prehoda se svetuje operativno zdravljenje, kateremu prav tako sledi obdobje rehabilitacije ⁽⁶⁾. Fizioterapevtsko obravnavo individualno oblikujemo glede na potrebe posameznika in lahko vključuje kombinacijo naslednjih terapij ^{(2, 6, 7, 8)}: nošenje opornice ponoči, svetovanje o ergonomski opremi/pripomočkih, prilagoditvi dejavnosti in položajev roke pri delu, terapevtske vaje za drsenje/mobilizacijo medianega živca in kit, manualno terapijo, terapijo z udarnimi globinskimi valovi ⁽⁹⁾, terapijo z laserjem visoke intenzitete ⁽¹⁰⁾, elektroterapijo (interferenco), aplikacijo kinezioloških trakov ⁽¹¹⁾ ter obravnavo brazgotine (pri po-operativni obravnavi).

Literatura

1. Calandruccio, J. H., & Thompson, N. B. (2018). Carpal Tunnel Syndrome: Making Evidence-Based Treatment Decisions. The Orthopedic clinics of North America, 49(2), 223–229.
2. Martins, R. S., & Siqueira, M. G. (2017). Conservative therapeutic management of carpal tunnel syndrome. Arquivos de neuro-psiquiatria, 75(11), 819–824.
3. Genova, A., Dix, O., Saefan, A., Thakur, M., & Hassan, A. (2020). Carpal Tunnel Syndrome: A Review of Literature. Cureus, 12(3), e7333.
4. Chammas, M., Boretto, J., Burmann, L. M., Ramos, R. M., Dos Santos Neto, F. C., & Silva, J. B. (2014). Carpal tunnel syndrome – Part I (anatomy, physiology, etiology and diagnosis). Revista brasileira de ortopedia, 49(5), 429–436.
5. Page, M. J., Massy‐Westropp, N., O’Connor, D., Pitt, V. (2012). Splinting for carpal tunnel syndrome. Cochrane Database of Systematic Reviews, 2012(7).
6. Peters, S., Page, M. J., Coppieters, M. W., Ross, M., & Johnston, V. (2016). Rehabilitation following carpal tunnel release. Cochrane Database of Systematic Reviews, (2).
7. Nazarieh, M., Hakakzadeh, A., Ghannadi, S., Maleklou, F., Tavakol, Z., & Alizadeh, Z. (2020). Non-surgical management and post-surgical rehabilitation of carpal tunnel syndrome: An algorithmic approach and practical guideline. Asian Journal of Sports Medicine, 11(3).
8. Erickson, M., Lawrence, M., Jansen, C. W. S., Coker, D., Amadio, P., Cleary, C., … & Yung, E. (2019). Hand pain and sensory deficits: Carpal tunnel syndrome. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 49(5), CPG1-CPG85.
9. Xie, Y., Zhang, C., Liang, B., Wang, J., Wang, L., Wan, T., Xu, F., & Lei, L. (2022). Effects of shock wave therapy in patients with carpal tunnel syndrome: a systematic review and meta-analysis. Disability and rehabilitation, 44(2), 177–188.
10. Ashour, A. A., Yehia, R. M., ElMeligie, M. M., & Hanafy, A. F. (2022). Effectiveness of high intensity laser therapy on pain, grip strength and median nerve conductivity in pregnant women with carpal tunnel syndrome: A randomized controlled trial. Journal of hand therapy : official journal of the American Society of Hand Therapists, S0894-1130(22)00039-4. Advance online publication.
11. Moharrami, M. R., Nazari, B., & Mohammadipour Anvari, H. (2021). Do The Symptoms of Carpal Tunnel Syndrome Improve Following the Use of Kinesio Tape?. Trauma Monthly, 26(4), 228-234.