Poškodba sprednje križne vezi

Poškodba sprednje križne vezi je najpogostejša poškodba ligamentov kolenskega sklepa ⁽¹⁾ in tudi med pogostejšimi poškodbami kolena, še posebej med telesno aktivnimi posamezniki ^{(2, 3)}. Večina poškodb sprednje križne vezi se zgodi pri osebah mlajših od 30 let ⁽⁴⁾.

Anatomija in mehanizem nastanka poškodbe

Sprednja križna vez se nahaja znotraj kolenskega sklepa in povezuje stegnenico ter golenico. Je ena izmed pasivnih stabilizatorjev kolenskega sklepa ⁽¹⁾ – zagotavlja stabilnost sklepa tako med statičnimi (stoja, počep) kot dinamičnimi dejavnostmi (hoja, tek) ⁽⁵⁾. Poleg tega zagotavlja tudi informacije o položaju in gibanju kolenskega sklepa ter tako pripomore k nadzorovanem, koordiniranem gibanju kolena ⁽¹⁾.

Velika večina pretrganj vezi se zgodi kot ne-kontaktna poškodba. Torej ne kot posledica udarca, ampak položaja/gibalnega vzorca spodnjega uda (kolka, kolena in gležnja) ^{(1, 6)} med obračanjem, vrtenjem, hitrim pospeševanjem in zaviranjem, doskoki ter hitrimi spremembami smeri gibanja. Ta gibanja so prisotna pri športih kot so nogomet, košarka, rokomet, smučanje in judo, kjer so poškodbe sprednje križne vezi tudi pogostejše ^{(6, 7)}.

Običajno je poškodbi sprednje križne vezi pridružena tudi poškodba stranskih vezi kolena, meniskusov in hrustanca ⁽⁵⁾.

Simptomi

Ob nastanku poškodbe se običajno sliši pok v kolenu ⁽⁵⁾. Po poškodbi oziroma v času do in po morebitni operaciji, je prisotna oteklina kolenskega sklepa, zmanjšan obseg gibljivosti, mišična oslabelost in omejena funkcija kolenskega sklepa ⁽⁶⁾. Sklep je boleč, med aktivnostmi pa se koleno občuti kot nestabilno ⁽⁸⁾.

Dolgoročno lahko kronična nestabilnost privede do ponavljajočih subluksacij (delnih izpahov) in posledično poškodb meniskusov in hrustanca, kar se lahko kaže kot občasno otekanje in občutek »zaklepanja« kolena. Možnost nastanka osteoartroze kolena je pri posameznikih s pretrgano sprednjo križno vezjo zato večja ^{(5, 7)}.

Dejavniki tveganja

Možnost poškodbe sprednje križne vezi je večja v naslednjih primerih ⁽⁷⁾:

• starost < 20 let,
• ženski spol,
• splošno povečana laksnost ligamentov,
• ploska stopala,
• predhodne poškodbe mišic, kit, kolena ali gležnja,
• okužbe,
• slaba telesna pripravljenost,
• mišična utrujenost,
• okvarjena propriocepcija,
• določeni športi (nogomet, rokomet, košarka, smučanje,…),
• slabe vremenske razmere (zunanji športi),
• sintetična tla/podlaga/trava,
• različni biomehanski dejavniki (nesorazmerje v jakosti mišic spodnjih udov, slab nadzor trupa in kolka, dinamični valgus kolena,…).

Zdravljenje

Zdravljenje pretrganja sprednje križne vezi je odvisno in individualno prilagojeno glede na starost, spol, stopnjo aktivnosti/sodelovanja v športu in ostale pridružene poškodbe kolenskega sklepa ⁽²⁾. Medtem ko je operativno zdravljenje prva izbira pri športnikih, je začetna konservativna obravnavava, ki temelji na fizioterapiji, pogostejša v splošni populaciji. V vsakem primeru pa je namen zdravljenja, tako operativnega kot konservativnega, zmanjšanje bolečine in nestabilnosti ter povrnitev funkcije kolenskega sklepa ⁽⁵⁾. V začetnem obdobju po operaciji/poškodbi fizioterapija vključuje hlajenje, vaje za pridobivanje obsega gibljivosti, izometrične vaje in živčno-mišično električno stimulacijo. Že v prvem tednu se svetuje tudi obremenjevanje spodnje uda, glede na toleranco posameznika. Znotraj 4 do 6 tednov po operaciji nato pričnemo vključevati vaje za krepitev stegenskih mišic z lastno težo in brez obremenitve ter nadaljujemo z vajami za pridobivanje obsega gibljivosti kolenskega sklepa. Po potrebi se izvaja tudi vaje za ohranjanje gibljivosti in krepitev gležnja, kolka in trupa. Poleg tega terapija vključuje živčno-mišično vadbo, kjer je poudarek na kakovosti gibanja in pravilni izvedi gibalnih vzorcev ter vadbo ravnotežja ^{(1, 5, 9, 10, 11, 12)}.

Literatura

1. van Melick, N. (2019). Return to play after anterior cruciate ligament reconstruction in pivoting athletes: It’s time to reconstruct rehabilitation. Radboud University. https://repository.ubn.ru.nl/bitstream/handle/2066/201196/201196.pdf?sequence=1&isAllowed=y
2. Giummarra, M., Vocale, L., & King, M. (2022). Efficacy of non-surgical management and functional outcomes of partial ACL tears. A systematic review of randomised trials. BMC musculoskeletal disorders, 23(1), 332.
3. Dunphy, E., Button, K., Murray, E., & Hamilton, F. L. (2022). Beyond guidelines: A qualitative clinical stakeholder study of optimal management of anterior cruciate ligament rehabilitation. Musculoskeletal care, 10.1002/msc.1673. Advance online publication.
4. Hourston, G. J., Kankam, H. K., & McDonnell, S. M. (2022). A systematic review of anterior cruciate ligament primary repair rehabilitation. Journal of clinical orthopaedics and trauma, 25, 101774.
5. Monk, A. P., Davies, L. J., Hopewell, S., Harris, K., Beard, D. J., & Price, A. J. (2016). Surgical versus conservative interventions for treating anterior cruciate ligament injuries. The Cochrane database of systematic reviews, 4(4), CD011166.
6. Faltus, J., Criss, C. R., & Grooms, D. R. (2020). Shifting Focus: A Clinician’s Guide to Understanding Neuroplasticity for Anterior Cruciate Ligament Rehabilitation. Current sports medicine reports, 19(2), 76–83.
7. Mehl, J., Diermeier, T., Herbst, E., Imhoff, A. B., Stoffels, T., Zantop, T., Petersen, W., & Achtnich, A. (2018). Evidence-based concepts for prevention of knee and ACL injuries. 2017 guidelines of the ligament committee of the German Knee Society (DKG). Archives of orthopaedic and trauma surgery, 138(1), 51–61.
8. Logerstedt, D. S., Snyder-Mackler, L., Ritter, R. C., Axe, M. J., Godges, J. J., & Orthopaedic Section of the American Physical Therapist Association (2010). Knee stability and movement coordination impairments: knee ligament sprain. The Journal of orthopaedic and sports physical therapy, 40(4), A1–A37.
9. Logerstedt, D. S., Scalzitti, D., Risberg, M. A., Engebretsen, L., Webster, K. E., Feller, J., Snyder-Mackler, L., Axe, M. J., & McDonough, C. M. (2017). Knee Stability and Movement Coordination Impairments: Knee Ligament Sprain Revision 2017. The Journal of orthopaedic and sports physical therapy, 47(11), A1–A47.
10. Andrade, R., Pereira, R., van Cingel, R., Staal, J. B., & Espregueira-Mendes, J. (2020). How should clinicians rehabilitate patients after ACL reconstruction? A systematic review of clinical practice guidelines (CPGs) with a focus on quality appraisal (AGREE II). British journal of sports medicine, 54(9), 512–519.
11. Filbay, S. R., & Grindem, H. (2019). Evidence-based recommendations for the management of anterior cruciate ligament (ACL) rupture. Best practice & research. Clinical rheumatology, 33(1), 33–47.
12. Wright, R. W., Haas, A. K., Anderson, J., Calabrese, G., Cavanaugh, J., Hewett, T. E., Lorring, D., McKenzie, C., Preston, E., Williams, G., & MOON Group (2015). Anterior Cruciate Ligament Reconstruction Rehabilitation: MOON Guidelines. Sports health, 7(3), 239–243.