Plantarni fasciitis je najpogostejši vzrok bolečine v peti pri odraslih (1). Najpogosteje se pojavlja pri rekreativnih in profesionalnih tekačih ter odraslih srednjih let (45–64 let, pogosteje ženske), katerih poklic zahteva veliko dela v stoje (1, 2, 3).
Anatomija in mehanizem nastanka plantarnega fasciitisa

Plantarna fascija je debelo vezivno tkivo (aponevroza), ki izvira na notranjem delu petnice in se kot pahljača preko stopala narašča na vsakega izmed prstov. Sestavljena je iz treh delov: debelejšega, močnejšega srednjega dela ter tanjšega notranjega in zunanjega dela (3, 4). Srednji del ima najpomembnejšo vlogo in je pri plantarnem fasciitisu tudi najpogosteje prizadet (5).
Naloga plantarne fascije je vzdrževanje vzdolžnega stopalnega loka, pomembno, dinamično vlogo pa ima tudi pri hoji in teku. Med fazo opore se plantarna fascija razteza ter pri tem shranjuje potencialno energijo. Ob odrivu s prstov se pasivno skrči, pri čemer se shranjena potencialna energija pretvori v kinetično, ki pomaga pri pospeševanju oziroma pogonu telesa naprej (4). Pri teku se njeno delovanje samo še dodatno stopnjuje, zaradi česar so sile ki delujejo na plantarno fascijo še toliko večje, s tem pa je večje tudi tveganje za nastanek poškodbe (6).
Ponavljajoče preobremenitve povzročijo mikro-natrganine plantarne fascije pri njenem narastišču na petnico. Posledično se plantarna fascija odebeli, prisotna je fibroza, nekroza kolagena, lahko tudi kalcifikacija (3). Ker gre primarno za kronični degenerativni, ne vnetni proces, je pravilnejše poimenovanje te patologije plantarna fascioza oziroma fasciopatija (7).
Na petnici je lahko prisoten tudi kosti trn, vendar ta pogosto ni povezan s plantarnim fasciitisom (5). Prisoten je lahko tudi pri osebah brez simptomov plantarnega fasciitisa in tudi ostane, ko simptomi že minejo (1).
Simptomi
Značilna je ostra bolečina na notranji strani stopalnega loka in pete, ki se s časom postopno povečuje. Bolečina je največja zjutraj, pri prvih nekaj korakih ali po obdobjih počitka, ko nogo ponovno obremenimo. S počitkom in po krajši hoji se bolečina običajno zmanjša, vendar se pri daljših dejavnostih, ki vključujejo prenašanje teže (stoja, hoja, tek – še posebej po trdi podlagi), ponovno poveča (3, 4, 6).
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja, ki lahko vodijo v nastanek plantarnega fasciitisa so (1, 6, 8, 9):
- prekomerna telesna masa,
- biomehanske nepravilnosti stopala (pes cavus (visok stopalni lok) ali pes planus (plosko stopalo), pretirana pronacija stopala),
- neskladnost v dolžini spodnjih udov,
- povečana napetost v stopalnih in mečnih mišicah,
- omejena dorzalna fleksija stopala,
- atrofija in staranje petne maščobne blazinice,
- prekomerna količina teka (še posebej po trdi podlagi),
- nenadno povečanje količine teka oziroma dejavnosti s ponavljajočimi obremenitvami stopala,
- bosonoga hoja,
- poklici/dejavnosti, ki zahtevajo dolgotrajno stanje ali hojo,
- neprimerna obutev (slaba oblazinjenost, brez podpore stopalnega loka),
- sedeč življenjski slog.
Zdravljenje
V Medicinskem centru Šiška, uspešno zdravimo plantarni fascitis z najnaprednejšo tehnologijo.
Večino primerov plantarnega fasciitisa se učinkovito zdravi konservativno (ne-operativno). Potrebno pa je vedeti, da lahko slednje traja tudi do 6 mesecev ali več (3), odvisno od zdravstvenega stanja posameznika.
Najprej se priporoča počitek oziroma zmanjšanje obremenitev stopala. Fizioterapija nato vključuje svetovanje o prilagoditvi dejavnosti (zmanjšanje dejavnosti, glede na stopnjo tolerance) in prilagoditvi obutve (uporaba vložkov za podporo medialnemu stopalnemu loku in oblazinjenje pete, odsvetuje se natikače in sandale), terapevtsko vadbo (raztezanje plantarne fascije, stopalnih in mečnih mišic ter krepitev le-teh), masažo stopala s hlajenjem, masažo/mobilizacijo mehkega tkiva, aplikacijo kinezioloških trakov, magnetoterapijo, terapijo z laserjem in predvsem z udarnimi globinskimi valovi (1, 3, 8, 11, 12), vse kar ponujamo v Medicinskem centru Šiška.
V kolikor s fizioterapijo ni mogoče doseči izboljšanja in simptomi trajajo že več kot 1 leto, se lahko izvede zdravljenje s kortikosteroidi ali operativno zdravljenje (3).


Kako si lahko pomagate sami?
- Zmanjšanje dejavnosti
Dejavnosti, ki vključujejo ponavljajoče obremenitve plantarne fascije je potrebno omejiti (npr. tek, poskoki). Za ohranjanje aerobne vzdržljivosti se svetuje izvajanje dejavnosti, ki prenašanja teže ne vključujejo, kot so plavanje in kolesarjenje (6).
- Vaje za raztezanje
Raztezne vaje izvajajte vsak dan. Vsak položaj zadržite 30 sekund in ga ponovite 3-krat.
Raztezanje plantarne fascije (6): V položaju sede na stolu prekrižajte gleženj ene noge preko kolena druge. Z eno roko iztegnite prste navzgor, medtem ko z drugo držite peto in tipate napetost plantarne fascije. Še posebej se to vajo priporoča preden zjutraj vstanete ali po daljšem obdobju sedenja (6).
Raztezanje mečnih mišic (6): Z rokama se oprite v steno in stopite z eno nogo naprej. S telesom se nagnite naprej tako, da čutite lahen razteg v mečih. Peta zadajšnje noge mora pri tem ostati na podlagi in koleno iztegnjeno. Nato ponovite vajo še s pokrčenim kolenom.
- Vaje za krepitev
Z obema nogama s sprednjim delom stopala stopite na rob stopnice. Pod prste položite še manjši svitek brisače. Za ohranjanje ravnotežja se lahko lahno držite stene/ograje. Dvignite se na prste in spustite nazaj v začetni položaj (dvig naj traja 3 s, na vrhu zadržite 2 s in spuščanje ponovno 3 s). Izvedite 3 sete po 8–12 ponovitev, vsak drugi dan (13).
- Hlajenje
Pod stopalo položite zamrznjeno plastenko ali pločevinko z vodo. Z zmernim pritiskom jo valjajte pod stopalom. Pri tem imejte obute nogavice. Najboljše je vajo izvajati ob koncu dneva (vsak dan), po 3–5 minut (6).
- Masaža stopala
Pod stopalo položite golf žogico in jo z zmernim pritiskom valjajte po celotni dolžini stopala. Izvajajte 1 minuto.
Literatura
- Trojian, T., & Tucker, A. K. (2019). Plantar Fasciitis. American family physician, 99(12), 744–750.
- Kumai, T., & Benjamin, M. (2002). Heel spur formation and the subcalcaneal enthesis of the plantar fascia. The Journal of rheumatology, 29(9), 1957–1964.
- Thompson, J. V., Saini, S. S., Reb, C. W., & Daniel, J. N. (2014). Diagnosis and management of plantar fasciitis. The Journal of the American Osteopathic Association, 114(12), 900–906.
- Cutts, S., Obi, N., Pasapula, C., & Chan, W. (2012). Plantar fasciitis. Annals of the Royal College of Surgeons of England, 94(8), 539–542.
- McNally, E. G., & Shetty, S. (2010). Plantar fascia: imaging diagnosis and guided treatment. Seminars in musculoskeletal radiology, 14(3), 334–343.
- Lim, A. T., How, C. H., & Tan, B. (2016). Management of plantar fasciitis in the outpatient setting. Singapore medical journal, 57(4), 168–171.
- Rhim, H. C., Kwon, J., Park, J., Borg-Stein, J., & Tenforde, A. S. (2021). A Systematic Review of Systematic Reviews on the Epidemiology, Evaluation, and Treatment of Plantar Fasciitis. Life (Basel, Switzerland), 11(12), 1287.
- Petraglia, F., Ramazzina, I., & Costantino, C. (2017). Plantar fasciitis in athletes: diagnostic and treatment strategies. A systematic review. Muscles, ligaments and tendons journal, 7(1), 107–118.
- Ahmad, J., Karim, A., & Daniel, J. N. (2016). Relationship and Classification of Plantar Heel Spurs in Patients With Plantar Fasciitis. Foot & ankle international, 37(9), 994–1000.
- Goff, J. D., & Crawford, R. (2011). Diagnosis and treatment of plantar fasciitis. American family physician, 84(6), 676–682.
- Ordahan, B., Karahan, A. Y., & Kaydok, E. (2018). The effect of high-intensity versus low-level laser therapy in the management of plantar fasciitis: a randomized clinical trial. Lasers in medical science, 33(6), 1363–1369.
- Storz Medical. Typical conditions where EMTT is used. https://www.emtt.info/en/emtt-treatment/typical-conditions-where-emtt-is-used
- Rathleff, M. S., Mølgaard, C. M., Fredberg, U., Kaalund, S., Andersen, K. B., Jensen, T. T., Aaskov, S., & Olesen, J. L. (2015). High-load strength training improves outcome in patients with plantar fasciitis: A randomized controlled trial with 12-month follow-up. Scandinavian journal of medicine & science in sports, 25(3), e292–e300.