Okvare rotatorne manšete

Okvare rotatorne manšete so najpogostejša skupina okvar in razlog za bolečine v ramenskem sklepu. Zajemajo tendinitis, tendinopatijo, subakromialni bursitis, utesnitveni sindrom ter delno ali popolno pretrganje ene ali več kit mišic rotatorne manšete ^{(1, 2).}

Anatomija in mehanizem nastanka okvar

Rotatorno manšeto sestavljajo štiri mišice, katerih naloga je tako gibanje kot tudi zagotavljanje dinamične stabilnosti ramenskega sklepa ⁽³⁾. Okvare le-teh so lahko posledica

• akutne poškodbe (manj pogoste; običajno pri mlajših, kot posledica padca na iztegnjeno roko, direktnega udarca, akutne preobremenitve) ali
• degenerativne in/ali kronične preobremenitve (pogostejše; pri starejših ali zaradi ponavljajočih gibanj nad višino ramen) ^{(4, 5)}.

Simptomi

Pri okvarah rotatorne manšete je običajno prisotna bolečina v območju ramenskega sklepa, ki lahko seva tudi do komolca ali vratu. Bolečina se poslabša ponoči, z ležanjem na okvarjeni strani in z gibanji zgornjega uda nad višino ramenskega sklepa. Lahko je prisotna tudi mišična oslabelost in slabša funkcija zgornjega uda ^{(2, 3, 4)}.

Pretrganje kite mišice rotatorne manšete, ki je posledica kroničnega procesa, je lahko tudi brez simptomov ali se te pojavljajo postopno ⁽⁵⁾.

Dejavniki tveganja

Možnost okvare rotatorne manšete se s starostjo povečuje (3), vlogo ima tudi genetska predispozicija (6). Poleg tega so pogostejše tudi pri osebah, katerih delo ali športne aktivnosti vključujejo veliko gibanja zgornjih udov nad višino ramen (npr. tesarji, gradbeni delavci; športi kot so tenis, plavanje, rokoimet, odbojka ipd.) (3).

Zdravljenje

V kolikor okvare rotatorne manšete niso ustrezno zdravljene, se bolečina sčasoma postopno povečuje (1) in omejuje izvajanje vsakodnevnih dejavnosti (5).

Zdravljenje okvar rotatorne manšete v Medicinskem centru Šiška individualno prilagajamo pacientom, glede na njihovo raven aktivnosti, stopnjo in značilnosti okvare, starost ter zdravstveno stanje. Kronične okvare rotatorne manšete, kot tudi akutne poškodbe najprej zdravimo konservativno (ne-operativno). Izjema so večje akutne poškodbe, popolno pretrganje kit mišic rotatorne manšete, ponavljajoči izpahi (še posebej pri mlajših osebah) in pri profesionalnih športnikih, kadar je operativni postopek nujen (5, 7). Tudi v teh primerih v Medicinskem centru Šiška vodimo pacienta individualno  in pripravimo poškodovani sklep na operativni poseg s čimer vplivamo na skrajšanje postopka rehabilitacije.

Fizioterapija vključuje individualno terapevtsko vadbo (raztezanje in krepitev mišic rotatorne manšete in lopatice, vaje za korekcijo drže in nadzor položaja/gibanja lopatice), manualno terapijo (5, 7, 8), magnetoterapijo (9) in terapijo z laserjem (10). Pri kalcinirajočem tendinitisu se izvaja tudi terapijo z udarnimi globinskimi valovi ⁽⁸⁾.

Rehabilitacija po operaciji rotatorne manšete se prav tako osredotoča na zmanjševanje bolečine, pridobivanje obsega gibljivosti, krepitev mišic rotatorne manšete in lopatice ter ponovno uporabo zgornjega uda pri vsakodnevnih aktivnostih (5).

Literatura

1. Doiron-Cadrin, P., Lafrance, S., Saulnier, M., Cournoyer, É., Roy, J. S., Dyer, J. O., Frémont, P., Dionne, C., MacDermid, J. C., Tousignant, M., Rochette, A., Lowry, V., Bureau, N. J., Lamontagne, M., Coutu, M. F., Lavigne, P., & Desmeules, F. (2020). Shoulder Rotator Cuff Disorders: A Systematic Review of Clinical Practice Guidelines and Semantic Analyses of Recommendations. Archives of physical medicine and rehabilitation, 101(7), 1233–1242.
2. Surace, S. J., Deitch, J., Johnston, R. V., & Buchbinder, R. (2020). Shock wave therapy for rotator cuff disease with or without calcification. The Cochrane database of systematic reviews, 3(3), CD008962.
3. Page, M. J., Green, S., McBain, B., Surace, S. J., Deitch, J., Lyttle, N., Mrocki, M. A., & Buchbinder, R. (2016). Manual therapy and exercise for rotator cuff disease. The Cochrane database of systematic reviews, 2016(6), CD012224.
4. Codsi, M., & Howe, C. R. (2015). Shoulder Conditions: Diagnosis and Treatment Guideline. Physical medicine and rehabilitation clinics of North America, 26(3), 467–489.
5. Osborne, J. D., Gowda, A. L., Wiater, B., & Wiater, J. M. (2016). Rotator cuff rehabilitation: current theories and practice. The Physician and sportsmedicine, 44(1), 85–92.
6. Longo, U. G., Risi Ambrogioni, L., Berton, A., Candela, V., Carnevale, A., Schena, E., Gugliemelli, E., & Denaro, V. (2020). Physical therapy and precision rehabilitation in shoulder rotator cuff disease. International orthopaedics, 44(5), 893–903.
7. Plancher, K. D., Shanmugam, J., Briggs, K., & Petterson, S. C. (2021). Diagnosis and Management of Partial Thickness Rotator Cuff Tears: A Comprehensive Review. The Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 29(24), 1031–1043.
8. Hopman, K., Krahe, L., Lukersmith, S., McColl, A., & Vine, K. (2013). Clinical practice guidelines for the management of rotator cuff syndrome in the workplace. Port Macquarie (Australia): University of New South Wales, 80.
9. Storz Medical. Typical conditions where EMTT is used. https://www.emtt.info/en/emtt-treatment/typical-conditions-where-emtt-is-used
10. Korkmaz, N., Gurcay, E., Demir, Y., Tezen, Ö., Korkmaz, İ., Atar, M. Ö., & Yaşar, E. (2022). The effectiveness of high-intensity laser therapy in the treatment of post-stroke patients with hemiplegic shoulder pain: a prospective randomized controlled study. Lasers in medical science, 37(1), 645–653.