Lateralni in medialni epikondilitis

Lateralni epikondilitis je najpogostejši vzrok bolečine v komolcu in podlahti pri odraslih ⁽¹⁾. Poznan je tudi pod imenom »teniški komolec«, saj doleti mnogo teniških igralcev, predvsem začetnikov. Kljub temu pa le 10 % vseh pacientov z lateralnim epikondilitisom igra tenis ⁽²⁾. Medialni epikondilitis oziroma »golfistični komolec«, se pojavlja veliko redkeje, prav tako pa je pogosteje posledica drugih dejavnosti kot igranja golfa ⁽³⁾. Obe stanji se pojavljata predvsem pri odraslih starih med 45 in 54 let ⁽⁴⁾.

Anatomija in mehanizem nastanka epikondilitisa

Ne glede na ime, težava pri epikondilitisu ni v epikondilu nadlahtnice, ampak v kitah, ki se nanj naraščajo. Na lateralni epikondil nadlahtnice (zunanja stran komolca) se s skupno kito naraščajo 4 mišice podlahti, katerih naloga je izteg (ekstenzija) zapestja in prstov ter obračanje podlahti navzven (supinacija) ⁽⁵⁾. Podobno se na medialni epikondil nadlahtnice (notranja stran komolca) s skupno kito narašča 5 mišic podlahti, katerih naloga je nasprotna, tj. upogib (fleksija) zapestja in prstov ter obračanje podlahti navznoter (pronacija) ⁽⁶⁾.

Epikondilitis je opredeljen kot preobremenitveni sindrom. Nastane zaradi ponavljajočih (pre)obremenitev, ki povzročajo mikro-poškodbe kit mišic podlahti ⁽⁴⁾. Nepopolno celjenje (zaradi nezadostnega časa med obremenitvami) pa vodi v degeneracijo kit (tendinozo) udeleženih mišic ^{(3, 5, 7)}. Zato sta se za poimenovanje stanja začela uporabljati izraza lateralna tendinopatija komolca ali epikondialgija, saj ne gre za vnetno stanje, kot je bilo prvotno mišljeno ⁽³⁾.

Pri lateralnem epikondilitisu so udeležene mišice ekstenzorji zapestja ter pri medialnem epikondilitisu mišice fleksorji zapestja in obračalka podlahti ⁽⁴⁾. Razlog za nastanek epikonidlitisa je lahko tudi neposredna poškodba oziroma udarec v epikondil ^{(4, 6)} ter pri lateralnem epikondilitisu forsirana ekstenzija zapestja ⁽⁴⁾.

Simptomi

Pri lateralnem epikondilitisu je prisotna lokalna bolečina na zunanji strani komolca, ki se lahko v hujših primerih širi proti zapestju ali rami. Bolečina se običajno pojavi/poveča s pritiskom na epikondil, ob zadrževanju iztega zapestja in/ali sredinca proti uporu (npr. pri prijemu predmetov, ožemanju brisače,…) in raztegu mišic ekstenzorjev zapestja ^{(8, 9)}. Bolečina se začne pojavljati postopoma in vztraja tudi po počitku ^{(5, 6)}. Zmanjša se jakost mišic iztegovalk zapestja ⁽¹⁰⁾, lahko tudi jakost prijema, kar posledično vodi do zmanjšane funkcije in uporabe roke med dnevnimi dejavnostmi ⁽⁷⁾. Simptomi v večini primerov trajajo od 1 do 2 let ter lahko izzvenijo sami od sebe ⁽²⁾. Obseg gibljivosti komolca in zapestja je običajno ohranjen ^{(6, 9)}.

Simptomi pri medialnem epikondilitisu so podobni, vendar prisotni na notranji strani komolca. Bolečina se poveča z aktivacijo mišic, ki flektirajo in pronirajo zapestje (npr. pri metu žoge nad glavo). Prav tako je lahko zmanjšana jakost udeleženih mišic in jakost prijema ^{(6, 11)}.

Dejavniki tveganja

Tveganje za nastanek epikondilitisa je največje pri delavcih, ki opravljajo težka fizična dela in katerih delo vključuje ponavljajoče gibe (npr. močne prijeme, gibe komolca/zapestja/podlahti) ali fine motorične spretnosti. Epikondilitis je povezan z izvajanjem določenimi ponavljajočih gibov 2h/dan, uporabo orodji težjih od 1 kg, rokovanjem z bremeni večjimi od 20 kg vsaj 10x/dan in uporabo vibrirajočih orodji ^{(2, 5, 6, 11)}. Posledično je pogosteje prisoten na dominantnem zgornjem udu ⁽¹²⁾.

V športu je epikondilitis povezan s ponavljajočimi gibi zapestja ali močnimi prijemi, kot npr. pri tenisu, golfu, metanju nad višino glave ^{(5, 6)}.

Zdravljenje

Fizioterapija je običajno prva izbira za zdravljenja kroničnega epikondilitisa ^{(2, 6)}. Z njo želimo zmanjšati bolečino, izboljšati jakost in vzdržljivost mišic, povrniti normalno funkcijo zgornjega uda in preprečiti poslabšanje stanja ⁽⁹⁾. Svetuje se počitek oziroma prilagoditev/omejitev dejavnosti, ki povečujejo simptome ⁽⁵⁾. Na obravnavi v Medicinskem centru Šiška izvajamo kombinacijo naslednjih terapij: vaje za krepitev (ekscentrične vaje) in raztezanje mišic, manualno terapijo (mobilizacijo), terapijo z udarnimi globinskimi valovi ⁽¹²⁾, laserjem ⁽²⁾ in ultrazvokom ₍₁₀₎ ter aplikacijo kinezioloških trakov ⁽¹³⁾.

Literatura

1. Sayegh, E. T., & Strauch, R. J. (2015). Does nonsurgical treatment improve longitudinal outcomes of lateral epicondylitis over no treatment? A meta-analysis. Clinical orthopaedics and related research, 473(3), 1093–1107.
2. Lenoir, H., Mares, O., & Carlier, Y. (2019). Management of lateral epicondylitis. Orthopaedics & traumatology, surgery & research : OTSR, 105(8S), S241–S246.
3. Hoogvliet, P., Randsdorp, M. S., Dingemanse, R., Koes, B. W., & Huisstede, B. M. (2013). Does effectiveness of exercise therapy and mobilisation techniques offer guidance for the treatment of lateral and medial epicondylitis? A systematic review. British journal of sports medicine, 47(17), 1112–1119.
4. Tarpada, S. P., Morris, M. T., Lian, J., & Rashidi, S. (2018). Current advances in the treatment of medial and lateral epicondylitis. Journal of orthopaedics, 15(1), 107–110.
5. Duncan, J., Duncan, R., Bansal, S., Davenport, D., & Hacker, A. (2019). Lateral epicondylitis: the condition and current management strategies. British journal of hospital medicine (London, England : 2005), 80(11), 647–651.
6. Amin, N. H., Kumar, N. S., & Schickendantz, M. S. (2015). Medial epicondylitis: evaluation and management. The Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 23(6), 348–355.
7. Chen, Z., & Baker, N. A. (2021). Effectiveness of eccentric strengthening in the treatment of lateral elbow tendinopathy: A systematic review with meta-analysis. Journal of hand therapy : official journal of the American Society of Hand Therapists, 34(1), 18–28.
8. Landesa-Piñeiro, L., & Leirós-Rodríguez, R. (2022). Physiotherapy treatment of lateral epicondylitis: A systematic review. Journal of back and musculoskeletal rehabilitation, 35(3), 463–477.
9. Ma, K. L., & Wang, H. Q. (2020). Management of Lateral Epicondylitis: A Narrative Literature Review. Pain research & management, 2020, 6965381.
10. Amako, M., Arai, T., Iba, K., Ikeda, M., Ikegami, H., Imada, H., Kanamori, A., Namba, J., Nishiura, Y., Okazaki, M., Soejima, O., Tanaka, T., Tatebe, M., Yoshikawa, Y., & Suzuki, K. (2022). Japanese Orthopaedic Association (JOA) clinical practice guidelines on the management of lateral epicondylitis of the humerus – Secondary publication. Journal of orthopaedic science : official journal of the Japanese Orthopaedic Association, 27(3), 514–532.
11. Dingemanse, R., Randsdorp, M., Koes, B. W., & Huisstede, B. M. (2014). Evidence for the effectiveness of electrophysical modalities for treatment of medial and lateral epicondylitis: a systematic review. British journal of sports medicine, 48(12), 957–965.
12. Yao, G., Chen, J., Duan, Y., & Chen, X. (2020). Efficacy of Extracorporeal Shock Wave Therapy for Lateral Epicondylitis: A Systematic Review and Meta-Analysis. BioMed research international, 2020, 2064781.
13. Zhong, Y., Zheng, C., Zheng, J., & Xu, S. (2020). Kinesio tape reduces pain in patients with lateral epicondylitis: A meta-analysis of randomized controlled trials. International journal of surgery (London, England), 76, 190–199.